VZPOSTAVITEV RAČUNALNIŠKO VODENEGA KATASTRA PLAZOV

Kataster plazov je računalniško voden in sicer je baza katastra plazov izdelana v programu SDMS97 (Spatal Data Management System), ki predstavlja računalniško programsko orodje s področja Geografskih Informacijskih Sistemov, ki je namenjeno razvijanju in delovanju aplikacij z različnih strokovnih področij, ki pa imajo vse enak cilj, to je možnost transparentnega prikazovanja in integriranega upravljanja ter obdelave, analiz, izpisov in izrisov geokordinatnih podatkov v prostoru oz. na izbrani lokaciji.

Osnovne funkcije programa so:
- vnos podatkov;
- uvoz in izvoz podatkov;
- dostop do zunanjih baz podatkov;
- obdelava podatkov;
- analiza podatkov;
- prikaz podatkov v obliki kart.

Število različnih plasti, ki jih lahko prikazuje in analizira GIS SDMS ni omejeno, prav tako kot ni omejeno število objektov, ki jih vsaka plast lahko vsebuje.Za kataster plazov so pomembne plasti, ki vsebujejo informacijo o prostoru, to so naslednje plasti:
- situacija v merilu 1:5000 ali 1: 25000;
- plastnice;
- vodotoki.PREDSTAVITEV DELA Z BAZO KATASTRA PLAZOV
  Po zagonu programa odpremo aplikacijo ťplazovita območjaŤ, kjer vključimo želene plasti. Ponavadi   je poleg plasti s plazovi potrebna tudi plast s topografskimi podlagami. Z dvoklikom na točko plazu   ali plazovito območje se prikaže maska za vnos podatkov za posamezen plaz. V aplikaciji se v   zgornjem delu nahajajo gumbi, s katerimi je možno preklapljati med osmimi temami.

S klikom na gumb SPLOŠNI PODATKI se lahko v masko vnašajo sledeči osnovni podatki o plazu:- Ime občine; vpiše se ime občine, v kateri se nahaja plaz;
- Evidenčna številka plazu; vpiše se zaporedna številka plazu;
- Ime plazu: ime se določi po kraju, naselju, stanovanjskem objektu, domačiji, itd.;
- Lokacija plazu: vpiše se bližina kraja, naselja, hriba, ceste na kateri se plaz nahaja, itd.;
- Leto nastanka; vpiše se leto, ko je plaz nastal;
- Leto ponovnega aktiviranja; vpiše se le v primeru, ko se že umirjeni plaz ponovno aktivira;
- Datum evidentiranja; vpiše se datum, ko je bil plaz evidentiran;
- Datum dopolnitve; vpiše se v primeru, ko se katerikoli podatek že evidentiranega plazu spremeni;
- Koordinate: pri vnosu lokacije plazu na topografsko podlago bo program sam vpisal koordinati X in   Y, medtem   ko se Z vpiše na podlagi odčitka s topografske podlage;
- Fotografija plazu: določi se pot do datoteke s fotografijo;
- Podatke zbral; vpiše se avtor, ki je podatke zbral.S klikom na gumb PODATKI O PLAZU se v    masko vnašajo sledeči podatki:

- Vzrok plazenja: v šifrantu se izbira med šestnajstimi možnimi vzroki;
- Stanje plazu: v šifrantu se izbira med osemnajstimi možnimi stanji plazu;
- Verjetnost širitve plazu; izbere se v šifrantu;
- Dimenzije plazu: v vnosna polja se vpiše dolžina, širina, globina plazu ter višinska razlika med čelom    in peto   plazu;
- Površina: v vnosna polja se vpiše povprečen nagib pobočja, na katerem se nahaja plaz (v    stopinjah),   izračunana površina pa se izpiše sama, vendar le v primeru, ko je plazovito območje    prikazano kot poligon in   ne samo kot točka;

S klikom na gumb GEOLOGIJA se v masko vnašajo sledeči podatki:

- Geologija podlage: vpiše se vrsta kamnine, ki tvori podlago plazu;
- Plastovitost podlage: vpiše se oblika nastopanja, npr.: tankoplastnata, plastnata, debeloskladnata,   masivna,   skrilava, tektonsko pretrta ... - če je podlaga sploh dostopna opazovanju;
- Sestava plazine: opisno, lahko tudi s simboli po AC klasifikaciji;
- Hidrogeologija: vpiše se morebitna prisotnost vode (izviri, močila...), prav tako se opredeli lokacija   glede na   plaz;

V primeru, da so izvršene geomehanske raziskave, je možno podatke vnesti in jih s klikom na gumb GEOLOŠKI STOLPEC tudi videti.S klikom na gumb POŠKODOVANI OBJEKTI se v maski prikaže pet gumbov z oznakami od 1 do 5, kar pomeni možnost prikaza in razporeditve petih poškodovanih objektov po pomembnosti. S kliki na posamezne gumbe se odprejo maske, kamor se vnašajo naslednji podatki o poškodovanih objektih:- Poškodovan objekt: objekt se izbere preko šifranta z možnostjo izbire med 75-imi objekti;
- Stopnja poškodb: stopnja se izbere preko šifranta;
- Opis poškodb: možen je podroben opis poškodb;
- Fotografija poškodovanega objekta: določi se pot do datoteke s fotografijo.

S klikom na gumb OGROŽENI OBJEKTI se v maski prav tako prikaže pet gumbov z oznakami od 1 do 5, kar pomeni možnost prikaza in razporeditve petih ogroženih objektov po pomembnosti. S kliki na posamezne gumbe se odprejo maske, kamor se vnašajo naslednji podatki o ogroženih objektih:- Ogrožen objekt: objekt se izbere preko šifranta z možnostjo izbire med 75-imi objekti;
- Stopnja ogroženosti: stopnja se izbere preko šifranta;
- Komentar: možen je vnos informacij, kot npr oddaljenost od plazu, itd.;
- Fotografija poškodovanega objekta: določi se pot do datoteke s fotografijo.

S klikom na gumb UKREPI se v masko vnašajo sledeči podatki:- Izvršeni začasni ukrepi: vpišejo se že izvršeni ukrepi;
- Potrebni začasni ukrepi: vpišejo se najnujnejši ukrepi za preprečitev nadaljnje škode ali vzpostavitev   osnovnih   življenjskih pogojev;
- Izdana odločba: citira se morebitna izdana odločba o zapori ceste ali drugih omejitvah.S klikom na   gumb SANACIJA se v masko vnašajo sledeči podatki:

- Prioriteta reševanja: prioriteta se izbere preko šifranta;
- Predviden tip sanacije: vpiše se predviden tip sanacije;
- Ocena stroškov sanacije: glede na predviden tip sanacije se vpiše ocena stroškov sanacije;
- Obstoječa tehnična dokumentacija: s pomočjo potrditvenih polj se opredeli trenutna razpoložljiva   dokumentacija;
- Izdana dovoljenja za sanacijo: navedejo se morebitna izdana upravna dovoljenja za sanacijo.

S klikom na gumb PRIZADETE PARCELE se v masko vnašajo sledeči podatki:
- Številka parcele: vnesejo se številke parcel, na katerih se nahaja plaz;
- Katastrska občina: vpiše se ime katastrske občine;
- Posestnik: vpiše se ime, priimek in naslov lastnika parcel.Gumbi, kot so POPRAVI ZAPIS in   PREKLIČI, služijo pri kreiranju in popravljanju podatkov za posamezni plaz, gumbi IZPIŠI VSE in   TISK pa služijo za tiskanje katastrskih listov.
  Prednost računalniškega evidentiranja plazovitih območij je v enostavnem in hitrem dostopu do   želenih podatkov, ne glede na velikost baze. Iskane podatke dobimo s pomočjo filtriranja   podatkov, katere lahko prenesemo v druge, za statistično obdelavo primernejše   programe.ZAKLJUČEK
  Omenjeni način računalniške obdelave plazovitih območij se že uspešno uporablja v nekaterih   občinah, in je na ta način evidentiranih že več sto plazov. In ker je geografski informacijski sistem   GIS SDMS'97 že v uporabi v nekaterih občinah in ministrstvih bi bilo mogoče z uvedbo   predstavljenega oz. izboljšanega katastra plazov postopoma opremiti vse občine ter jih centralno   povezati s Sektorjem trajnih sanacij pri Upravi RS za naravo na Ministrstvu za okolje in prostor ter   tudi štabom civilne zaščite pri Ministrstvu za obrambo ter s tem vzpostaviti enotno bazo podatkov   za celo Slovenijo.