Kar nekaj časa, oziroma že praktično od kar pomnim, sem bil vedno tip človeka, ki je zelo rad ustvarjal razne reči. To se je začelo že praktično v mojem otroštvu, kajti takrat se prav spomnim, kako sem se pogosto zadrževal v moji sobi, ko sem imel kaj prostega časa in nisem rabil delati reči za šolo, ter sem ustvarjal razne reči, izdeloval modele, makete in tako dalje. Takrat pa je bila izbira materiala seveda praktično vse, kar mi je prišlo pod roke. To je bil lahko papir, karton, kakšna embalaža oziroma plastika, ali pa celo les, ko sem postal malo večji, ter sem ga lahko tudi oblikoval.
No s časom pa moram reči, da sem ostal povsem isti človek. Vedno sem rad ustvarjal, le tisti materiali, ki so mi bili včasih tuji, mi z leti niso bili več, kajti želel sem si seveda ustvarjati čedalje bolj zanimive reči, zaradi česar sem se moral posloviti od papirja in kartona. Takrat pa me je začelo zanimati tudi 3d modeliranje. Začenjal sem se namreč čedalje bolj srečevati z tehnologijo v računalnikih. To sem rabil zaradi študija, ampak moram reči, da me je 3d modeliranje pri tem prav navdušilo. Pri tem sem namreč videl res ogromno potenciala, ter sem menil, da če se naučim 3d modeliranja, bom lahko ustvaril praktično vse, kar si lahko zamislim, saj sem videl, da je različnih možnosti neskončno. Zaradi tega pa sem nato res začel dajati na 3d modeliranje čedalje več pozornosti in sem se začel učiti različne programe, ki pridejo prav za to.
Po kar nekaj vloženega truda, pa sem lahko 3d modeliranje končno le osvojil in začel modelirati svoje ideje. Ko sem to povezal s 3d tiskalnikom, pa je vse skupaj postalo še boljše, kajti moje ideje so pred mojimi očmi dobile tisto fizično podobo, kar me je res presenetilo in navdušilo.