Moja babica se je v zadnji letih precej spremenila. Imela je res veliko zdravstvenih težav kar pa si seveda nihče ne želi slišati. Imela je veliko problemov s hrbtenico, zobmi in sklepi. Ugotovili smo tudi da ima rizartrozo. Rizartroza je nekaj za kar sem jaz prvič slišala in zato sem se spravila na splet in malo pobrskala. Zanimalo me je kako ji lahko pomagam, saj sem ji želela vsaj eno bolečino zmanjšati, če je bilo to možno. Ker na spletu nisem našla nič pametnega, sem se odločila, da pokličem zdravnika in mu razložim kaj se dogaja. Zdravniku sem omenila besedo rizartroza in on je točno vedel za kaj se gre in kaj lahko naredimo.
Povedal mi je da bolečina po vsej verjetnosti ne bo izginila ampak, da lahko nekaj probamo narediti. Babici je predpisal protibolečinske tablete, ter ji tudi podal nekaj nasvetov. Babica se je teh nasvetov tudi držala in jemala tudi te protibolečinske tablete.
Čez nekaj časa smo ugotovili, da je babica boljše in bila sem res zelo vesela, da sem ji lahko jaz nekako pomagala. Tako smo se znebili enega problema in to je bila rizartroza. Babica se je lahko končno malo premikala. Palec je ni več bolel in tako smo lahko nadaljevali na naslednje malo večje probleme. Vedeli smo da jo bomo lahko spravili nazaj v red in bo spet takšna kot je bila. Res sem si želela, da se njeno stanje izboljša, saj sem videla kako je bila slabe volje čisto vsakič ko sem prišla na obisk. Čeprav se je smejala in skušala prekriti bolečino, sem jo videla in videla sem da trpi. To je nekaj kar si nihče ne želi in ravno zato sem želela narediti čisto vse kar je bilo v moji moči. Vedela sem da bo enkrat spet tako kot je bilo, potrebno je bilo le priti do tja.
S prijateljico sva bili povabljeni na otvoritev kozmetičnega salona. Tam smo se srečale še z ostalimi našimi znankami in prijateljicami. Ogledali smo si na novo urejen salon, ki je bil zelo okusno in glamurozno opremljen. Barva kave je prevladovala v prostoru in se zlivala v zlato pobarvano stopniščno ograjo in ostalo medeninasto opremo. Prostori so bili ločeni po načinu potreb. Opremili so prostor za masažo, ločen je bil tudi prostor za urejanje nohtov, še ena soba za nega obraza, sprejemnica z kavomatom in foteljem skratka zelo lepo in okusno. Ko smo se sprehodile po salonu smo se ustavila pri mizi, kjer smo si postregle s prigrizki, sladicami in pijačo. Vmes smo si ogledovale kozmetične izdelke na poličkah nakar ena od prijateljic pove, da je skoraj v vsakem izdelku dodana hialuronska kislina kot glavna sestavina. Ker sem le to poznala, sem ji razložila, da je hialuronska kislina zelo pomembna sestava v našem telesu. Sicer jo imamo že v telesu a leti se je tvori vedno manj in jo je potrebno dodajat. Je izreden vlažilec za kožo in v kozmetičnih izdelkih je zelo priporočljiva za jo vnašat v kožo predvsem zaradi navlaženosti kože, ker je tako manj izpostavljena tvorjenju gub.
To pa vemo, da vsaka ženska in sedaj v novejših časih tudi moški ne radi vidijo, da se pojavljajo gube. Zato je hialuronska kislina ključna sestava v kozmetiki. Preprečuje nastajanje gub, skrbi za kožo da je gladka in vlažna. Pogledale smo še ostale pripravke na poličkah in res je bila hialuronska kislina tudi v serumih, tonikih in losjonih za telo. Sicer pa je hialuronska kislina pomembna v našem telesu tudi za vezivna tkiva in pri sestavi sklepov, saj deluje kot mazivno sredstvo, ki maže sklepe, da ne pride do trenja in tako preprečuje bolezni ter je pomembna sestava kapljic za oči pri vlaženju suhega očesa. Prinesli so otvoritveno torto. Lastnica kozmetičnega salona je upihnila svečke, vsi smo zaploskali in ji še enkrat zaželeli dobro poslovanje.
Že pred leti, ko sem prvič videla velik nasad lavande, sem si zaželela, da bi kaj takšnega imela sama. Kasneje smo kupili hišo z velikim vrtom. Še danes se spominjam, ko me je mama vprašala, katere rože bom posadila in moj odgovor je bil samo eden: Lavanda.
Vedela sem, da obstaja sivka in lavanda. Ker pa nisem imela dovolj znanja, sem šla v vrtnarijo, da mi razložijo razliko. Tako sem se lahko lažje odločila, katera vrsta je meni bolj pri srcu. Seveda je bila lavanda tista prva izbira.
Tisti dan sem kupila 30 sadik lavande. Takrat sem že vedela, kaj želim ustvariti na mojem vrtu. Seveda so bili vsi domači šokirani, ker so videli, da bo na mojem vrtu sama lavanda. Mama ni mogla razumeti, kako ne želim posaditi drugih rož. Sama pa sem točno videla sliko, kako bo vse skupaj izgledalo poleti, ko bo lavanda zacvetela v svoji lepoti.
Prišel je mesec junij in lavanda je začela cveteti. To je bil moj najlepši mesec. Kako lepo je bilo videti modro barvo. Ne znam vam opisati, kako lepa rastlina je to meni. Bila sem vesela, ker so čisto vse sadike uspele. Seveda sem dala kar precej pozornosti nanje, tako da so imele idealne pogoje. Danes je moj vrt, vrt lavande. Vsak, ki pride na obisk je presenečen, kako lep vrt imam. Povsod je lavanda. Ob koncu cvetenja, pa pokličem vse bližnje in jim cvetove lavande podarim. Le priti morajo in si nabrati lavando. Najprej sem mislila, da ne bo nobenega kaj takšnega zanimalo. Moram pa reči danes, da je odziv fantastičen. Ljudje pridejo in si z veseljem naberejo lavando. Nekateri kot šopek, nekateri pa jo kasneje doma posušijo.
Gibanje in zdravje je med seboj še kako povezano, tega bi se morali zavedati čisto vsi. Ni vse samo zdrava prehrana, gibanje je ključnega pomena, da ohranjamo svoje zdravje. Sama nekaj ključnih let nisem gibala čisto nič. Ker pa so to bila 40 leta, se mi je to na zdravju še kako poznalo.
Ne gibanje po 40 letu:
kopičenje kilogramov,
slaba volja,
stres,
nerazgibanost telesa,
trdo telo,
bolečine po telesu….
Vse to sem občutila tudi sama. Na začetku še vse skupaj nisem jemala resno, ko pa sem videla, da se moje zdravje drastično slabša in da je moj videz daleč od tega, kar je bil včasih, sem se končno prebudila. Moj prvi korak je bil prijava na telovadbo. Vedela sem, da ne smem pretiravati, kajti če bom pretiravala bom obupala. Tako sem se prijavila na telovadbo enkrat na teden. Že po prvi telovadbi sem čutila drugačno telo, polno adrenalina in tistih pravih občutkov, da delam prav. Tako sem po enem mesecu telovadbe dobila željo, da sem vsako jutro naredila raztegovalne vaje. Kasneje pa je sledil še tek.
Tako danes telovadim, tečem in se raztegujem. Vse to je prispevalo, da je moje telo spet bolj gibčno in ima več moči. Moje roke so bile že čisto šibke in nisem imela nobene moči. Lahko vam povem, da na začetku nisem bila sposobna narediti enega ženskega skleca, danes jih delam od 10 do 20.
Spoznanje kako pomembna je telovadba po 40 letu je veliko. Ponosna sem nase, da nisem začela zaradi bolečin hoditi k zdravniku, ampak sem se prijavila na telovadbo. To je bila moja rešitev brez slikanj in tablet.
Vnašem kraju je vsako leto velik sejem in tako je naša tradicija, da vedno na ta sejem tudi gremo. Otroci ga obiščejo že z šolo, tako da gredo v bistvu na sejem dvakrat. Tudi letos smo šli na sejem v soboto, ko je tudi sam sejem najbolj obiskan. Da bi lahko rekla, da smo šli na sejem zato, ker bi morali nekaj pogledati ali kupiti, ni šlo zato. Letos smo šli čisto tako, da vidimo, kaj vse se ponuja in prodaja.
Ko smo že prehodili dve hali, pa smo prišli v halo, kjer so imeli masažne stole. Seveda se sama od sebe ne bi šla masirat, če me prodajalec ne bi povabil. Ko sem se masirala, sem videla, kako to paše. Moj hrbet je bil prerojen. Prodajalec mi je vse lepo razložil. Masažni stol na katerem sem se masirala je bil seveda za moj žep predrag. Potem pa mi je prodajelc ponudil njihov masažni stol, ki je bil poceni in je bil ravno tako zelo dober.
Seveda nisem verjela njegovim besedam in sem se usedla še na ta stol, ki mi je prav tako lepo zmasiral hrbet. Ko sem zvedela ceno, pa me je seveda potegnilo, ker ni bil drag. Nisem dolgo premišljevala, enostavno sem se odločila, da si bom ta masažni stol privoščila. Že takoj sem vedela, kam ga bom namestila in kdaj se bom masirala. Mož se ni pritoževal nad odločitvijo, prav nasprotno, masažni stol je na koncu kupil on. Tokrat sem bila izredno vesela, da smo šli na sejem, ker sem prvič kupila malo večjo stvar.
Masažni stol mi bo tako pomagal, da bodo moje bolečine manjše in da se bom lahko vsak dan za nekaj minut sprostila.
Ko je nas sin prestopil prag šole, sva se z možem odločila, da bo začel tudi z učenjem kitare. No, da ne bo pomote, si je to želel tudi sin. Tako sva vedela samo za eno glasbeno šolo in ga tja tudi vpisala. Leta so tekla in sin je hodil na ure kitare. Ko sem malo vse skupaj opazovala, sem sicer videla, da sin ne zna toliko, kot sem pričakovala po vseh teh letih. Ker pa nisem hotela biti pametna, sem enostavno vse skupaj prepustila učiteljem kitare. Mami, jaz ne želim več igrati kitare!
Pa je prišel ta dan, ko mi je sin rekel, da ne bo več igral kitare. Bila sem presenečena, po drugi strani pa sem to pričakovala že prej, vendar nisem hotela biti tista, zaradi katere bi on nehal igrati kitaro. Razumela sem ga in ga kar hitro izpisala iz glasbene šole. No, kar kmalu pa je sin začel igranje kitare pogrešati. Seveda nazaj ni mogel več, kar je bilo jasno. Ne bom ga vpisala nekam, kjer ni zadovoljen. Pa sem šla po starem domačem načinu in preko družabnih omrežij vprašala, če bi kdo učil kitaro mojega sina. Odpisal mi je glasbenik znane skupine in tako sem se dogovorila za prvo srečanje. Sin je bil nadušen.
Odkar mojega sina ona uči kitaro je vse drugače. Sin se je v enem mesecu naučil, kar bi se v prešnji glasbeni šoli naučil v enem letu. Komaj je čakal uro kitare. Ko je po uri kitare prišel domov, je bil srečen in mi vedno želel zaigrati tisto, kar sta se naučila. Tega prej ni bilo. Jaz pa sem srečna, da je končno našel učitelja kitare, ki mu odgovarja.
Že kar nekaj časa sem sedaj razmišljal o temu, da bi kupil kakšen bazen. To pa zato, ker sem za hišo imel zelo veliko teraso, ki pa je bila odličen prostor, kamor bi se lahko postavil kakšen bazen, kajti okoli te terase imam tudi posajene ciprese, ki pa delujejo kot nekakšna naravna ograja, ter je tako ta moja terasa zasebna.
Poleg tega pa sta si tudi otroka že nekaj časa želela, da bi imeli doma bazen. Tako pa bi bazen tudi predstavljal prav prijetno poletno osvežitev, kjer bi se lahko malo osvežili, kadar bi bili kakšni vroči poletni dnevi.
No zato pa sem se kar odpravil na splet, da bi si malo ogledal različne bazene, ter različne znamke bazenov, tako da bi lahko našel najboljšo ponudbo, kar se tiče razmerje med kakovostjo in ceno. No po nekaj pregledih po spletu, pa sem sedaj imel približno idejo tega, kar sem želel kupiti. Želel pa sem dobiti tako velik bazen, da bi se v njemu lahko hkrati kopali vsi družinski člani, tako da sem rabil kar velik bazen, kar pa niti ni bil tak problem najti.
No nato pa sem se odpravil v trgovino, kjer pa sem kupil ta bazen. Šlo pa je za bazen s kovinsko konstrukcijo, saj so samo takšni bazeni lahko zadosti veliki, da smo se lahko v njemu kopali vsi. Prav tako pa so takšni bazeni tudi veliko bolj kvalitetni, ter bi mi lahko takšen bazen držal zelo dolgo časa.
Nato pa ga je bilo potrebno doma le še sestaviti, kar pa ni bil takšen problem, ker so bila navodila zelo jasna. Sedaj pa smo se med poletjem lahko vsi malo osvežili, kadar je zunaj bil kakšen zelo vroč dan in je sonce pripekalo. Otroka pa sta se v bazenu kopala skoraj celi dan, saj jima je bil tako všeč.
Že od kar sem bil še otrok, mi je šport vedno predstavljal zelo pomemben del mojega življenja. Tako pa sem se skoraj vsak dan ukvarjal, oziroma izvajal kakšen šport. Kot otrok in pa najstnik pa sem tudi treniral kar nekaj različnih športov. Ti pa so bili kakšen nogomet, košarka in pa odbojka. Nikoli pa se nisem moral odločiti samo za en šport, saj so mi bili vsi tako všeč, da se nisem moral fokusirati samo na enega.
Veliko časa pa sem edino treniral boks, katerega sem začel pri 16ih letih, ter ga nato treniral nekje 7 let. To pa zato, ker sem se takrat preprosto zaljubil v ta šport. Poleg tega pa je šlo za zelo naporen in pa nevaren šport, kar pa me je nekako prisililo v to, da sem se moral res fokusirati samo na ta šport. Ko pa sem utrdil svoje znanje te veščine, pa sem se nato tudi začel odpravljati na razne tekme, kar pa je bilo kar naporno, saj so treningi takrat postali še bolj intenzitivni.
Nato pa sem moral nehati s tem športom, saj nisem imel več toliko časa, da bi se lahko popolnoma posvetil temu, ter zaradi tega več nisem videl smisla, da bi nadaljeval s tem.
Sedaj pa se šport še vedno pojavi v mojemu vsakdanu. Tako se vsaj enkrat na teden odpravim na rekreacijo košarke, ki jo igramo v šolski telovadnici z ostalimi navdušenci košarke. Nato pa se zadnje čase tudi čedalje več ukvarjam s plezanjem, kar pa mi je tudi postalo zelo zanimivo in pa pomirjajoče. Vsako leto, ko pa se začne poletna sezona, pa smo s prijatelji začeli igrati odbojko na mivki. To pa je bil moj najljubši del leta, saj sem v temu res zelo užival, kajti to mi je vedno bil poletni šport, ter sem se ob temu zelo dobro počutil.
ARSO, to je Agencija republike Slovenije za okolje, je za naše območje spet izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra naj bi iz noči sobote na nedeljo dosegali neverjetnih dvesto kilometrov na uro. Takih sunkov vetra že dolgo dolgo ni bilo. V zadnjem času največkrat dosegajo hitrost tam do stodvajset kilometrov na uro. Spet bo še ena neprespana noč. Sosed pa že mane roke, spet bo polno dela in s tem tudi zaslužka. Ima majhno tovarno, kjer izdelujejo raznorazne stvari iz gline, glavni produkt pa mu je strešna kritina. Pravi, da vse slabo je tudi za nekaj dobro. Kakor za koga si mislim. In res, sunki vetra so bili neverjetni. Prav grozno je bilo poslušat zavijanje vetra okrog vogalov hiš in gospodarskih poslopij. Drevesa so kar tulila od moči vetra in marsikatero je veter ob močnem poku tudi prelomil na dvoje. Slišalo se je kako strešna kritina pada na tla.
Pozno ponoči oz. zgodaj zjutraj, malo pred svitom, je veter začel popuščati in dopoldan je čisto ponehal. Prej nismo upali iz hiš, zdaj pa je vsa vas zunaj in gleda ter ocenjuje škodo, ki jo je povzročil orkanski veter. Kot da bi padla atomska bomba. Polomljena drevesa, ki jih je veter odnašal tudi petdeset metrov daleč, za mojo hišo strešna kritina soseda, ki živi štiri hiše višje od mene. Prava mala katastrofa. Hvala bogu orkanski veter ni naredil večje škode na objektih. Samo tu in tam kakšno razbito steklo. Največ dela bo s pospravljanjem dreves in pa pokrivanjem streh. Le na dobri polovici hiš je strešna kritina ostala nepoškodovana. Na vseh ostalih manjka vsaj kakšen kos, edino na vrhu vasi je na gospodarskem poslopju odneslo četrtino strehe. V vaški gostilni se zberemo in se zmenimo, da bomo s skupnimi močmi najprej popravili streho na gospodarskem poslopju, potem pa vsak pri sebi doma. Še dobro, da je strešna kritina na zalogi pri sosedu, tako da hitro saniramo nastalo škodo.
Vsi vemo, da nas spomladi najprej pozdravijo zvončki. Pri nas vedno pravijo, da ko nas presenetijo zvončki, potem vemo, da se zima bliža koncu. Prihaja namreč težko pričakovana pomlad, ki nam bo prinesla lepe, toplejše in sončne dni. Sama sem v soboto zjutraj spila kavico in ker so še vsi spali, sem se odločila za jutranji sprehod.
Videla sem, da bo prekrasni dan, sonce je ravno vzhajalo in sprehod je bil odlična izbira, da se prebudim. Odločila sem se zamo daljši sprehod in še kako prav je bilo. Namreč šla sem po poti, kjer sem zagledala zvončke. Letos sem sama na zvončke čisto pozabila. Po navadi, sem jaz tista, ki vedno prva nabere šopek zvončkov. Tokrat pa so me zvončki presenetili.
Seveda sem se ustavila in si nabrala šopek. Prav uživala sem v tem, ko sem pomislila, da bom domov prinesla zvočke. Ta jutranji sprehod je bil naravnost fantastičen. Tako sem se razgibala, naužila svežega zraka, pobožalo me je jutranje sonce. Na koncu pa sem domov prinesla spomladanske zvončke. Kaj bi si človek na sobotno jutro lahko še zaželel.
Sama obožujem cvetlice. Tudi poleti si vedno naberem šopek travniških cvetlic. Te so mi najlepše. Narava nam ponuja ogromno lepega, le videti moramo to. Zakaj bi šopek kupovala v trgovini, če lahko nekaj naredim zase, grem na sprehod in ga naberem sama. Pri tem pa še prihranim denar. Te dni bo našo mizo v kuhinji krasil lep šopek iz zvončkov. Kasneje pa pridejo na vrsto druge travniške rože.
Naslednjič lep šopek zvončkov naberem tudi za svoje starše. Še kako bodo veseli, saj tudi moja mami obožuje rože. Takšni sprehodi so pravi užitek.
