Ko smo pred dvema letoma kupili hišo v Šentjurju, je bila trata pred njo zanemarjena, z rumenimi lisami in mahom. Mož je takoj kupil vrečo gnojila in ga v soboto popoldne razsul po vrtu. Teden dni pozneje je bila trata še bolj rumena kot prej. Takrat sem ugotovila, da tudi gnojilo za travo zahteva znanje in ne le dobro voljo.
Sosed, ki ima najlepšo trato na ulici, je prišel pogledat in se namuznil. Pojasnil nam je, da smo gnojilo razsuli preveč na gosto, v vročem vremenu in brez zalivanja. Rekel je, da preveč koncentrirano gnojilo za travo travne korenine dobesedno ožge.
Naslednjo pomlad sem se odločila, da se bom tega lotila pravilno. V vrtnem centru v Celju mi je prodajalka svetovala gnojilo s počasnim sproščanjem, ki deluje več tednov. Vreča tega gnojila za 200 kvadratnih metrov je stala 34 Eur. Kupila sem tudi ročni trosilnik za 25 Eur, da bi gnojilo razporedila enakomerno.
Prvo gnojenje sem opravila sredi aprila, ko je bila zemlja vlažna in temperature zmerne. Trosilnik sem nastavila po navodilih in hodila po vrtu v ravnih pasovih, kot bi kosila. Takoj zatem sem trato dobro zalila. Prodajalka mi je razložila, da mora gnojilo za travo priti do korenin, ne pa ostati na listih.
V treh tednih je gnojilo za travo opravilo svoje in trata je ozelenela. Rumene lise so izginile, mah se je začel umikati. Sosed je ob ograji pohvalil moj vrt in rekel, da sem ga prehitela.
Poleti sem gnojenje ponovila, jeseni pa je prišlo na vrsto posebno jesensko gnojilo za travo z več kalija, ki trato pripravi na zimo. Vsakič sem si zapisala datum in količino. Tako je gnojilo za travo postalo del mojega vrtnega koledarja, enako kot košnja in prezračevanje.
Letos smo imeli na vrtu piknik za hčerin rojstni dan. Otroci so ves dan tekali bosi po travi, sosedje pa so spraševali, kaj delamo. Odgovorila sem jim, da je skrivnost v potrpežljivosti in v tem, da gnojilo za travo uporabljamo pametno, ne pa na vrat na nos kot prvič.