Ko sem se nekaj časa nazaj srečal z renovacijo moje strehe, sem se srečal z vprašanjem, ali namestiti snegobran ali ne. Pred tem pa nisem imel nikoli teh reči na svoji strehi, ter s tem tudi nisem imel kakšnih težav. Pri nas namreč že zelo dolgo ni bilo tako hude zime, da bi se na strehi nabralo veliko snega, zaradi česar pa sem si sprva mislil, da tega ne potrebujem.
Po nekaj premisleka pa sem se nato vseeno odločil, da bom poskrbel tudi za to, ter si bom res namestil še snegobrane. Ti so namreč bili čisto poceni in niso zahtevali veliko dela med postavitvijo, tako da s tem nisem imel nič za izgubiti. Poleg tega pa je bil to odličen čas, da dodam snegobran, kajti najlažje ga je namestiti, ko se nameščajo strešniki za kritino.
Delo pa je potem potekalo tako, da sem na vsake toliko strešnikov, ki sem jih postavil, zataknil še kakšen snegobran. Naslednja vrsta oziroma linija strešnikov, pa ga je nekako fiksirala, tako da je bilo to delo več ali manj sprotno in zato precej enostavno. Zaključek projekta pa se zaradi tega ni nič kaj dosti podaljšal.
Ko pa je prišla prva zima po postavitvi in renovaciji te moje strehe, pa je bila ta kar huda, oziroma močna. Zato pa je padlo kar nekaj snega, ter se ga je tudi na strehi veliko nabralo. Zato pa sem lahko bil še kako vesel, da sem se odločil namestiti snegobrane, kajti to je bil ravno pravi čas za to montažo.
Težava bi bila namreč v temu, da bi lahko sneg z časom zamrznil. Tedaj pa bi lahko zdrsnil s strehe, med čim pa bi lahko še komu padel na glavo. To pa bi lahko povzročilo kar hude poškodbe, tako da sem res lahko videl, da sem se pravilno odločil.
Nekega jutra, pred kakšnim dobrim letom, sem se prvič srečal z izkušnjo lova. Takrat pa sem se odpravil z izkušenimi lovci na lov, kjer pa smo se o temu pogovarjali že nekaj časa, kajti to me je zelo zanimalo. Prav tako pa je v temu lovskemu društvu bil tudi moj oče, tako da sem se lahko odpravil kar z njim.
Tedaj pa sem bil že zelo navdušen nad tem, da se bom lahko končno odpravil na to aktivnost, ki sem jo že komaj čakal. Ko pa smo se zgodaj zjutraj odpravili v gozd, še pred sončnim vzhodom, pa je bilo to nekaj posebnega. Tišina, ki je bila zunaj, ter zvoki raznih ptic in živali, je ustvarila zelo zanimivo vzdušje pričakovanja.
Takrat pa sem lahko videl, da lov zahteva veliko več kot le neko osnovno dobro opremo. Sicer sem si tudi to rabil še priskrbeti, vendar pa je bilo veliko bolj pomembno, da sem imel ustrezno potrpežljivost in znanje. To pa zato, ker smo se na določenih točkah morali ustaviti, ter nato čakati tudi po več ur, da smo lahko imeli uspešen lov.
Ker pa je bila ta prva izkušnja zame zelo zanimiva in me je kar pritegnila, pa sem tako videl, da bo lov morda res postal aktivnost, s katero se bom malo več, oziroma bolj pogosto ukvarjal. Zaradi tega pa sem se odločil, da si bom priskrbel nekoliko boljšo opremo, saj sem jo komaj da imel. Zato pa sem prosil očeta, če bi se en dan odpravil z mano, v lovsko trgovino, da si skupaj malo ogledava različne reči, ter kupiva tisto, kar najbolj potrebujem. Na to pa je seveda privolil, saj je bil zelo vesel, da me zanima nekaj, s čim se tudi sam ukvarja. Zato pa sva se zelo hitro odpravila po nakup, kjer pa sem si nato priskrbel vse, kar bi lahko potreboval.
Z možem sva bila na sejmu Dom. Ker ga večkrat obiščeva vedno opaziva kar nekaj sprememb. Današnji časi se hitro razvijajo in nudijo novosti ter širšo ponudbo sodobnih trendov pri izgradnji doma in prenovah.
Tako se tudi bioklimatske pergole pojavljajo v večjem številu in vedno z novimi dodatki.ne smemo pozabiti, da so bioklimatske pergole nov sistem za senčenje, ki nam omogočajo prijetno bivanje na prostem v vseh letnih časih. S strešnimi lamelami uravnavamo količino svetlobe in sonca v prostor. S tem uravnavamo tudi temperaturo in smo zaščiteni pred vetrom in dežjem. Na tem sejmu je bilo že mnogo več razstavljavcev, ki so ponujali bioklimatske pergole v vseh mogočih dizajnih in materialih. Njihovi dizajni in materiali so trajni in vzdržljivi ter primerni tudi za hotele in gostinstva. Večino ponudnikov nudi brezplačne izmere in izračune za njihove postavitve. Na voljo so različni materiali, najbolj pogosti in moderni minimalističnega videza je iz prašno barvanega aluminija. So pa tudi lesene in kombinacije lesa in kovine. Imajo možnosti za vstavitev rolojev ali pa kombinacija z drsnimi steklenimi stenami. Nastavljive lamele se lahko vrtijo od 0 do 140 stopinj. Možno jih je avtomatizirati na daljinsko upravljanje kar s pametnimi telefoni. Imajo senzorje, da se zapirajo pred dežjem in močno burjo. Njihova postavitev je preprosta, potrebujejo trdno površino in priključek za elektriko, če želimo tudi osvetlitev.
Omogočiti je potrebno odvodnjavanje ob dežju, saj imajo pergole nameščene tudi žlebove. V zimskih mesecih je možno tudi ogrevanje notranjega prostora, saj njena zaprtost to dopušča in zaradi prepuščanja sončnih žarkov tudi zadržuje toploto. Postavitev bioklimatske pergole je moža na več načinov. Lahko je kot samostojna enota na parceli blizu hiše ali pa kot podaljšek k hiši, pritrjena samo na zid hiše.
V mnogih primerih se odločijo za letne kuhinje v podaljšanju zunanjega prostora. Nudi prijetno druženje v poletnih večerih oziroma skozi vso leto.
Ko smo kupili hišnega ljubljenčka psa, smo razmišljali tudi o tem, kakšna bo bila njegova pasja hrana, da bo bil ljubljenček čim bolj zdrav, da bo imel lepo kožo in da ne bo imel alergij na hrano. Gledali smo različne vrste briket in mokre hrane v konzervah.
Razmišljali smo tudi o času, ki nam ga bo vzela priprava hrane. Ker je še mladiček in ker še raste, potrebuje še veliko hranil z vitamini in minerali. Zato smo se odločili, da mu bomo na začetku dajali še brikete, ker imajo dodatke vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje za pravilen razvoj. Za v naprej, ko bo malo večji pa bomo šli na surovo hrano. Zelo nam je bila všeč surova hrana. Čeprav bo zahtevala čas za pripravo in skrb za nabavo smo se odločili, da bo pasja hrana za našega ljubljenčka surova in zdrava in naravna brez dodatkov ostalih primesi. Torej smo se odločili in čakali še malo, da smo naredili prehod postopoma na surovo hrano, ko je bila naša psička stara eno leto. Preračunali smo količino na njeno težo, ter še dodali zelenjavo in nekaj žitaric od katerih smo izbrali ajdo, ker ne vsebuje glutena. Določili smo vrsto zelenjave in tako smo pričeli postopoma uvajati surovo zdravo hrano za našega hišnega ljubljenčka. Prehod je bil odličen, nobenih težav, le da nam je dajala občutek, da ima premalo hrane. Kmalu smo ugotovili, da ima dovolj hrane, samo da je malček nenasitna. Naša kužika je pravilno odraščala, nobenih težav s prebavo ni imela in veterinar je pohvalil njeno napredovanje.
Zadovoljni smo bili, da smo se odločili za surovo hrano, saj več kje rečejo, da je to najbolj primerna pasja hrana za pse, še posebej za velike. Včasih ji damo še malo sadja, ki ga ima izrecno rada, še posebej banane. Našo psičko redno vagamo in ji prilagajamo hrano po teži.
Nekaj časa nazaj sem se preselila v novo stanovanje, ki je bilo res odlično, ker je imelo vse kar sem potrebovala. No ja… skoraj vse. Od vedno sem si želela neko teraso, predvsem za svoje rože oziroma rastline in tokrat sem jo končno imela. Sem pa seveda zelo hitro ugotovila da je premalo prostora v stanovanju, da bi hranila vse kar sem imela za rastline. Zelo hitro sem prišla do neke ideje. Videla sem že zelo veliko brunaric na terasah in seveda sem dobila idejo, da bi bila brunarica enkratna stvar zame.
Brunarica, ki sem jo imela že nagledano je bila res perfektna za na teraso in tudi cenovno je bila ugodna. Bila sem res presenečena, ker sem tako hitro našla Brunarico primerno za mojo situacijo. Predno sem jo kupila sem tudi dobro preverila, če je res to kar potrebujem. Imela sem priložnost jo videti v živo in potem sem jo tudi kupila. Nisem želela nekaj kupovati preko spleta, saj si zadeve res težko predstavljam. Brunarica je bila kmalu po tem že pri meni doma in postavljena na terasi. Bila sem res navdušen nad to pridobitvijo. Ne bi si morala izmisliti boljše ideje in res sem vesela da se je vse lepo odneslo.
Brunarica je že polna stvari, ki jih res nimam kam pospraviti v stanovanju in res sem vesela, da jo imam. Rastline so izpadle zelo lepo na terasi in očitno jim vse zelo lepo paše, saj delajo kot zmešane in seveda sem zelo ponosna na njih. To je definitivno hobi, ki pri meni traja že kar nekaj let in sem zelo vesela, da sem si izbrala tako lep hobi. Tudi vsi, ki me obiščejo, so zelo veseli zame in pravijo, da res lepo vzdržujem te rastline in da res redkokdaj vidijo tako zdrave rastli na kupu. Imam jih namreč res že skoraj preveč.
Nekaj časa nazaj sem se odločil, da bom popolnoma preuredil predvsem svojo spalnico in pa nekaj drugih prostorov. Pri temu pa sem moral poskrbeti za stene, katere so imele že zelo staro in umazano barvo in pa za pohištvo, katero je bilo staromodno ter tudi v zelo slabem stanju. Tukaj pa sem imel zelo dobro idejo, ki bi mi omogočila prihraniti kar nekaj denarja.
Sam sem bil namreč mizar, ter sem pri sebi doma, v garažnem prostoru, imel kar dobro delavnico za izdelovanje reči, kot je pohištvo. Zato pa se mi je zdelo zelo zabavno, da bi se lotil tega projekta, kjer bi pohištvo izdelal kar sam, v svoji domači delavnici. S tem pa bi lahko izdelal res takšne kose, kot bi si jih zamislil, kateri pa bi bili narejeni tudi po meri, nato pa bi mi to omogočilo, da prihranim ogromno denarja, saj bi plačal le material. Ker pa sem bil s takšnim delom tudi zelo izkušen, pa sem lahko tudi računal na to, da bodo končni izdelki zelo kvalitetni.
Tedaj pa sem se kar lotil dela v svoji spalnici. Najprej sem torej prepleskal vse stene, ter uredil nekatere dele prostora, predno pa sem začel opravljati meritve, tako da sem lahko vedel, kakšno in kako veliko pohištvo narediti.
Najprej pa sem se osredotočil na okvir postelje. Ta je bil namreč že zelo star, ter je bila menjava že nujna. To pa je bil še najlažji del te renovacije, saj je posteljo kar enostavno narediti, glede na to, da ne vsebuje nobenih delov, ki se odpirajo, oziroma se premikajo, tako da je bilo v bistvu potrebno res narediti le neko ogrodje, oziroma okvir.
Tedaj pa sem se še osredotočil na razne omare, katere pa so bile veliko bolj kompleksen in pa posledično zabaven projekt. S tem, kar pa sem naredil, pa sem bil zelo zadovoljen, saj se je to pohištvo nato res zelo lepo podalo v te prostore.
Pri nas doma so si namislili, da bi imeli bazen s kovinsko konstrukcijo, tako da je bila že kar nekaj časa glavna tematika pogovorov, ravno bazeni Intex.
Saj so ravno tej, najbolj znani po svoji kvaliteti, saj je ravno kovinska konstrukcija tista, ki je pomembna za dolgotrajnost in življenjsko dobo bazena, da ta ne zarjavi, saj se rja hitro začne širit, prav tako, pa lahko poškoduje tudi platno, ki vodo drži, pa tudi za zdravje. Zato so bazeni Intex še kako dobra izbira, saj se tako lahko izogneš tudi tisti pumpi, in pumpanju, ki je prav nadležno pri teh napihljivih bazenih, saj se ob močnem soncu, ali pa krempljih hišnih ljubljenčkov oziroma igrač otrok, lahko hitro predre.
Prav zares je kar nekaj pozitivnih lastnosti, zakaj so bazeni Intex še najboljša izbira. Prav tako, ga lahko pospraviš, ko ga čez zimo ne potrebuješ več. In imaš tako zunaj lahko več površino. Brez kakršnega koli problema ga lahko zvečer pokriješ, da se ne nabirajo smeti, in prav tako so bolj praktični, saj imajo ga velike globine, kjer pa lahko voda resno sega do brade, tudi ko v vodi stojiš. Tako so bazeni Intex res nekaj najboljšega, če le imaš prostor pred hišo, in nekaj zasebnosti pred sosedi. Je pa to po navadi ravno za moške tudi izziv, saj je postavljanje kovinske konstrukcije za bazene, včasih res zahteva kar nekaj spretnosti.
Saj za nekoga zna bit to sla preprosto, nekaterim, pa še vseeno kar težavno. Tako sem v resnici, komaj čakala da so se dogovorili in izbrali Intex bazen, saj me je res zanimalo, kako bosta to moja dva brata sestavila skupaj, saj imata včasih res zanimive podvige in res ju je zabavno opazovati pri takšnem delu.
No seveda sem vesela, da nisem na njunem mestu, a včasih je vseeno fajn stati zraven in biti pameten, ko veš da tebi ni treba opraviti tega opravila.
Nekaj časa nazaj smo se na naši kmetiji odločili, da bomo malo investirali v nadgradnjo našega kmetijstva. Tukaj pa smo se odločili, da si bomo priskrbeli kakšen nov del opreme, saj smo v temu videli kar nekaj prednosti. Največja težava na naši kmetiji je namreč bila ta, da smo za razne večje površine, oziroma večja dela, porabili zelo veliko časa in napora. Ko pa smo malo razmišljali, zakaj je temu tako, pa smo takoj pomislili na to, da bo verjetno krivo pomankanje kakšne napredne tehnologije, oziroma pripomočkov.
Zato pa smo se nato osredotočili na to, kje menimo, da porabimo največ časa in truda, kar se tiče kmetijskih del. Hitro pa smo lahko ugotovili, da je bila to priprava, oziroma obdelava tal za setev. Tukaj pa smo porabili res ogromno časa, saj smo to izvajali ročno. Zaradi tega pa smo morali velikokrat tudi prositi koga za pomoč.
Zato pa smo se sedaj odločili za investicijo v kmetijsko mehanizacijo in sicer, odločili smo se, da bo vrtavkasta brana popoln nakup za to kar rabimo. To pa zato, ker tukaj gre za pripomoček, oziroma del opreme, kateri poskrbi za pripravo tal pred setvijo, torej ravno to, kar smo potrebovali.
Na srečo pa smo na kmetiji imeli tudi traktor, kar pa je bilo po temu nakupu res popolno, saj vrtavkasta brana deluje preko traktorja, saj se vpne nanj. Hitro po nakupu, pa je vrtavkasta brana že vstopila v akcijo, kajti morali smo jo preizkusiti. Pri temu pa smo lahko videli, da nam sama namestitev opreme na traktor, ni povzročala težav, ter smo lahko zelo enostavno ta del opreme tudi uporabljali, kar pa je bilo zares super.
Zato pa smo zelo zadovoljni, da smo izvedli ta nakup, ter zaradi tega, sedaj tudi razmišljamo o nadaljnjih nakupih, ki bi lahko izboljšalo naše kmetijstvo in nam olajšalo nekaj dela.
Otroci odraščajo. Zdaj sta pri hiši že dva avtomobila. Povečati bo potrebno prostor za parkiranje, saj garaža ni dovolj velika za dva avtomobila.
Za ta namen bomo nekaj zelenice ob hiši preuredili v pokrito parkirišče. Za čas do ureditve le tega, pa si je sin izboril parkiranje v garaži. V vsem triletnem obdobju mladega voznika ni opraskal vozila in ni dobil nobene kazni, niti za nepravilno parkiranje. Res vzoren in previden voznik. Pridobil se je naše popolno zaupanje. Tudi, ko je domov pripeljal svoj prvi avtomobil, ki si ga je kupil s prihranki, ni povzročil niti ene same prometne nesreče. Čuval je svoj avtomobil kot svoje oko. Tako je, če si ga sam kupiš, znaš cenit to kar imaš. Potem pa se zgodi neljubi dogodek, trenutek nepazljivosti in je škoda narejena. Nekega sobotnega večera nas pri gledanju pretrese grozen tresk, kot da bi se kdo zapeljal v našo garažo. Skozi okno sem opazil utripajoče rumene luči na naši ograji.
A, je prišel domov, varno, vse je ok. Čez čas pa grozen ropot. Fant je pozabil potegniti ročno zavoro, ko je šel odpirat garažna vrata cena, da v garažo parkira svoj avtomobil in je vozilo začelo počasi lesti po klančini navzdol proti garaži. Še dobro, da je pravi čas odskočil, da ga lasten avto ni povozil in je z zadkom svojega mercedesa dobesedno zbil garažna vrata cena iz tečajev. Takoj pritečemo pred hišo, kjer sine sedi na škarpnikih in se drži za glavo. Po pregledu ugotovimo, da hvala bogu škoda na avtomobilu ni velika, bo pokrilo kasko zavarovanje. Večja težava so garažna vrata cena, ki so popolnoma uničena in bo zdaj pred prihodom zime to zadevo hitro sanirati.
Sicer že nekaj časa razmišljam o rolo vratih na daljinsko upravljanje, pa nikdar ni bilo dovolj denarja, garažna vrata cena je kar zasoljena. Zdaj pa ne glede na vse bo potrebno izbrati nova garažna vrata cena.
Ker sem imela kar nekaj orehov doma viška, sem poiskala recept, kjer bi lahko bili orehi tudi ena od sestavin. Tako sem našla sočno in enostavno pecivo, ki pa sem morala najprej narediti biskvit in nato kremo posebej.
Po sliki, sem se odločila, da bi lahko cela jedrca orehov spravila in jih kasneje uporabila za dekoracijo, ostale pa sem zmlela, da bi jih uporabila kasneje za kremo. Tako sem si pripravila sestavine za biskvit, ki je bilo iz jajce, sladkorja, olja ,mleka, moke, pecilnega praška kot tudi vaniljevega sladkorja, in tudi orehi so bili v samem biskvitu. Tako sem vse skupaj zmešala z mešalnikom. Nato pa namastila pekač in pa prižgala pečico na sto osemdeset. K sreči se je ta hitro segrela, saj sem jo pozabila prižgati že v samem štartu. Tako sem vlila zmes v pekač in pustila za pol urce, da se je biskvit spekel.
V tem času, pa sem naredila še kremo z orehi. Tako sem tukaj potrebovala maslo in čokolado, ki sem jih stopila na pari, zraven pa sem dodala še mleko, sladkor. Ko so se vse sestavine stopile in med seboj premešale, sem vse odstavila od ognja, nakar so bili na vrsti še orehi, ki sem jih vmešala v maso. Tako je bil že biskvit pečen in masa pripravljena. Sedaj sem morala samo še maso preliti čez biskvit in pustiti da se masa strdi. Tako sem pecivo pustila kar čez noč, da se je ohladilo. Nato pa sem ga posula z mletimi orehi in na povrh postavila še jedrca, ki sem si jih shranila že v samem začetku za dekoracijo. Pecivo sem narezala na kocke.
Morem reči, da je vsaka kocka, oziroma rezina imela svoje jedrce, tako da je res izgledalo okusno. Po besedah domačih, pa so bile te orehove rezine tudi zelo okusne in so tudi hitro zmanjkale.
