Na koncu dneva mi je vendarle uspelo in mali oglasi so imeli tudi moje stvari, ki jih želim prodati v ponudbi. Trajalo je sicer zelo dolgo časa in primerljivih izdelkov sicer nisem našla. Objavila sem stvari s približno ceno in se mi zdi, da bo to čisto v redu. Če bo, kdo želel, da znižam ceno, mi bo že rekel, jaz se bom pa odločila ali jo bom res za toliko znižala ali ne. Upam le, da se bo kdo našel, ki se bo odločil, da so mali oglasi primerni za iskanje rabljenih stvari, kot jih imam jaz.
Najbrž ne bi bilo slabo, da bi še kje objavila stvari, ki jih želim prodati in bi morda na ta način hitreje prodala stvari. Ne vem pa, kje drugje bi lahko objavila to, saj se mi zdi, da imajo le mali oglasi možnosti za objavo takšnih izdelkov. Vseeno bom pa še malce pogledala, da ne bom računala le na to, da bodo mali oglasi prodali moje stvari.
Morda obstajajo tudi kakšni drugi oglasi, kje pa jih še nisem opazila. Na socialnih omrežjih se mi ne da tega objavljati, ker sem do sedaj imela samo neka čudna povpraševanja za nekatere stvari. Ampak na srečo se je vedno vse dobro končalo. Stvari, ki sem jih imela objavljene v večini, tudi nisem prodala, kar mi je bilo vedno zelo čudno. Sem jih pa vedno prodala popolnoma drugje in tako sem se odločila, da na socialnih omrežjih ne objavljam več, ker mi gre samo čas v prazno. Na koncu so mali oglasi vedno prodali vse, kar sem imela. Tudi dražje izdelke, ki jih na socialnih omrežjih nikakor nisem mogla prodati. Od takrat naprej se vedno odločam za to, da objavim vse, kar imam tam, kjer so mali oglasi in počakam, da se proda, le tokrat za nekatere stvari nisem ravno prepričana, če bodo tukaj res prodani.
Celotno sredno šolo sem se borila z odvečnimi kilogrami, ki so se samo nabirali. To je bilo res grozno obdobje, zato sem se tudi konec srednje šole odločila za intenzivno delo na temu. Vsak dan sem hodila na sprehode, veliko sem kolesarila in podobno. Uspelo mi je izgubiti zelo veliko odvečnih kilogramov in končno sem bila spet samozavest. Potem je bila zima in spet ni bilo nič iz mene.
Potem pa je prišla pandemija in ostala sem doma. Spet sem se redila in to ni bilo dobro. Začela sem intenzivno hoditi na sprehode in to mi je pomagalo. Problem je nastal, ko me je začelo res močno boleti koleno. Tako močno me je bolelo, da nisem vedela kaj narediti, saj na sprehode nisem morala več hoditi od bolečine. Potem pa sem začela brskati po spletu in našla protibolečinski obliži. Najprej sem v to dvomila a ker sem bila že skoraj obupana, so me protibolečinski obliži nekako prepričali, da sem jih kupila.
Začela sem jih uporabljati in nisem morala verjeti, saj so mi pomagali praktično že prvi dan. Koleno me je manj bolelo in lahko sem šla spet na sprehod. Nisem šla na nek dolg sprehod seveda ampak sem začela postopoma. Imela sem kar nekaj protibolečinskih obližev, tako da sem si jih menjala vsak dan in ko mi jih je zmanjkalo sem šla spet brskati po spletu protibolečinski obliži in naročila nove. Tako sem lahko bila spet aktivna in koleno se mi je izboljšalo. Bola sem zelo vesela, da sem lahko nadaljevala in da sem imela sploh kaj za delati med samo pandemijo, drugače bi se mi tako ali drugače zmešalo.
V sprehode sem prepričala tudi mamo in očeta, tako da smo nekako skupaj hujšali, si med sprehodom kaj povedali in se imeli res super. Bilo je žalostno a hkrati lepo obdobje mojega življenja.
Nekajkrat sem že bila pri babici. Lahko sem bila le na obisku ali pa sem bila na počitnicah. Vedno je bilo super biti z njo in vedno sva se zabavali. Nikoli pa nisem opazila, da mi nekaj skriva oziroma da mi noče povedati. Vedela sem da je nekaj narobe, saj je imela velikokrat izgovor, da mora k zdravniku, čeprav ni povedala zakaj.
Končno sem malo povprašala mamo in mama mi je rekla, da se babica z nečem bori in da noče, da bi kdorkoli izvedel. Mama mi ni hotela povedati za kaj se gre. Ni se mi zdelo, da bi šlo za neko hudo zadevo, saj je bila videti zdrava kot riba. Končno sem jo vprašala kaj je narobe in končno mi je povedala. Rekla je samo eno besedo. Rak. Nisem morala verjeti svojim ušesom, saj je izgledala čisto v redu in nikoli ni dajala znakov, da bi jo karkoli bolelo. Rekla je da je izvedela da je rak konec zime in hvala bogu so ga odkrili zelo hitro, tako da se bo lahko pozdravila, samo res mora pogosto hoditi tja kamor ne želi. Ampak vse to je del procesa. Vse mi je lepo razložila, kdaj je začela sumiti, kako je izvedela da je rak in kakšen je postopek zdravljenja. S temi informacijami mi je dala vedeti, da bo vse v redu in da se ne rabi obremenjevati s tem.
Rekla sem ji, da mi mora vseeno poročati o vseh novicah, ki jih dobi, da bom res lahko mirna. To mi je tudi obljubila in danes lahko rečem, da se slišiva skoraj vsak dan in res si poveva vse. Prav tako ji moram povedati tudi jaz vse, saj je babica rekla da drugače ni pravično. Če mi mora ona povedati vse, ji moram tudi jaz v zameno povedati vse. In tako vse vsaka o vsaki vse.
Voda je zelo pomemben vid vsakdanjega življenja za vse ljudi tega sveta. Zato je tudi zelo pomembno, da je voda zelo čista in seveda pitna. Voda Koper je zelo pomembna za prebivalce tega kraja, saj jo uporabljajo vsak dan in so od nje odvisni za vsakdanjo higieno, pitje in kuhanje z vodo. Ravno zato je voda Koper zelo pomembna. Skrbeti morajo za njeno čistočo, jo analizirati in preverjati njeno kakovost. Večina ljudi tega mesta je z vodo zadovoljna saj ne gre za neka onesnaževanja, večjih nevarnih snovi ali karkoli drugega, kar bi lahko spremenilo okus vode ali pa samo pitnost vode. Čim se nekaj zazna, to ljudje tudi opozorijo in se zadeva preveri ter očisti.
Voda je nekaj kar uporabljamo vsak dan. Če dobro pomislimo in gremo čez dan se vse začne že zjutraj, ko nalijemo vodo v posodo in skuhamo kavo. Potem se odpravimo v kopalnico, kjer si umijemo obraz in, operemo zobe in včasih tudi stuširamo. Ko je vse to končano se odpravimo v službo. Seboj imamo seveda steklenico vode, ki jo lahko med delovnim časom pijemo. Ko pridemo domov, si naredimo večerjo. Velikokrat uporabimo vodo za kuhanje. Operemo posodo in gremo spet v kopalnico, kjer se pripravimo na spanje. To je nekako na hitro naš potek dneva. Velikokrat je vpletena voda Koper.
Zato je pomembnost pitne vode zelo pomembna. Voda Koper je zato velikokrat preverjena in se točno ve če bo kaj narobe. Ljudi se obvesti in težavo se odpravi v najkrajšem možnem času. Vodo pijejo vsi. Otroci, mladi, odrasli in starejši. Če voda Koper ni čista, lahko pride do raznih bolezni in kaj podobnega. tega si seveda upravitelji ne dopuščajo in skrbijo za vodo. Veliko pa seveda pripomoremo tudi mi, da ne onesnažujemo okolja in da skrbimo za vse odpadke, ki jih mečemo stran. Že mi lahko naredimo veliko.
Tisti, kateremu danes streho krasijo sončni kolektorji, je lahko zelo srečen. Elektrika se draži, ogrevanje tudi, zato je samo oskrba danes zelo dobra rešitev in vedno bolj bo. Ne le, da je bolj trajnostna, tudi najcenejša je.
Če so včasih trdili, da se sončni kolektorji obrestujejo po desetih letih, se bodo v takšnih časih, kot so sedaj zagotovo obrestovali še mnogo prej. Kakšno leto nazaj sem se spraševala, ali je naložba v to res nekaj, kar se izplača, ko sem gledala izračun, pa nisem bila popolnoma prepričana. Ampak takrat se ne meni ne nikomur ni sanjalo, da se bodo po svetu dogajale takšne stvari, kot danes. Zagotovo pa tisti, ki je do enega leta nazaj investiral v sončno elektrarno in ga sončni kolektorji oskrbujejo danes z elektriko lahko na zelo dobri varčevalni poti.
Kaj se bo dogajalo z ogrevalnimi stroški in morda še s kakšno drugo stvari je zelo vprašljivo. Od te točke dalje se praktično lahko zgodi karkoli. Lahko se stanje drastično izboljša čez noč ali pa tudi poslabša. Morda je bolje pričakovati najslabše in upati na najboljše, zato, da je človek dobro pripravljen na vse možnosti. Dinamično stanje po svetu je seva lahko za marsikoga mučno, za koga pa je lahko tudi priložnost. Nekateri posli se danes povečujejo, spet drugič zmanjšujejo. Naslednje pol leta se bo pa vsekakor marsikaj vrtelo okoli elektrike in ogrevanja.
Po tihem mi je morda žal, da nisem dve leti nazaj malce bolj resno razmišljala o tem, da bi zgradili sončno elektrarno in bi bilo sončni kolektorji sedaj še del našega gospodinjstva. Nisem pa ravno prepričana, če bi s tem ukvarjala danes, ker je vse tako kaotično. Morda bi bilo vseeno bolje, da bi se, ampak morda je preveč vseh podatkov, ki me begajo in ne želim, da bi bili sončni kolektorji nekaj, v kar bi šla premalo informirana.
Poleti, ko je zelo vroče, velikokrat pijemo veliko tekočine. Posledično, ker je tako vroče, tudi voda iz pipe ni več ledena ampak mlačna. Ta problem lahko reši led.
Ko pijemo neke osvežilne pijače, je notri vedno led. Koktejli, sokovi in še marsikaj se poleti pije z ledom. Večina koktejlov ima notri led, ker gre za osvežilno alkoholno pijačo.
Ko smo poleti zunaj in nam je vroče, je vse kar si želimo nek hladen napitek. Po navadi imamo zunaj na mizi že pripravljeno pijačo, edini problem pa je, da ni mrzla pijača, saj je že cel dan na soncu. Zato je dobro, da imamo poleti pijačo, ki je zunaj, v neki hladilni torbi, ali pa imamo pripravljen led, da se nam pijača takoj ohladi. Če smo na plaži, se nam bolj splača iti po neko pijačo v bar, ki je zraven, kot pa da pijačo nosimo sabo saj bo zelo hitro postala topla. Led ne zdrži dolgo časa. Pride v poštev le v tistem momentu, ko ga damo iz skrinje in ga uporabimo. Če je dlje časa zunaj je logično, da se bo stopil in nam ne pride prav. Zato za dolge poti ali ko smo dolgo zunaj led ni najboljša ideja, če želimo osvežitev. Če pa smo doma ima imamo pripravljen nek piknik zunaj, je led zelo enostavna rešitev za hlajenje pijače. Hladilnik oziroma skrinja se nahaja v hiši in samo stopimo notri po pijačo in zraven vzamemo led, ki nam lepo drži hladnost v pijači, dokler se ne stopi.
Če led pustimo predolgo v pijači, se bo stopil s tem posledično tudi razredči pijačo in pijača postane bolj vodena, kar marsikdo ne mara, razen če je pijača zelo sladka ali pa je prepolna okusov. Takrat pride prav, da se led malo raztopi, drugače pa se pijačo hitro spije da ne pride do te razredčitve.
Bila je zelo prezgodnja ura, ko sem prišla v službo, ampak na srečo vsaj orehi niso ostali doma. Ker jih nisem našla v torbici, ko sem se vozila v službo, sem se že prepričala, da so ostali doma. Ko sem ugotovila, da so se samo skrili na dno torbice sem pomirjeno odšla prti kuhinji, da si skuham kavo. Predvsem mi je odleglo, da mi ni treba sedaj poseči po kakšnem sendviču iz avtomata ali pa akati, d ase trgovina v bližini odpre, da si grem lahko nekaj kupit.
Imela sem vse. Sadje, kavo in tudi orehi so bili na mizi, tako sem lahko začela delo poleg tega, da sem vmes lahko uživala v svojem zajtrku. Danes sem imela tako zgodnji prihod zato, ker moram prej iz službe, dela imam pa vseeno toliko, da mi ne bi zneslo v šestih urah vse urediti. Nisem imela druge izbire kakor pa, da pridem v pisarno ob pol sedmih in takoj začnem z delom. Lahko se sicer zgodi, da bom delo vseeno hitro uredila in bom vseeno lahko šla na kosilo, ampak ne bom kaj preveč računala na to.
Ure so minevale, delo, ki sem ga imela, je izginjalo in orehi so tudi kar izginili v nekem trenutku. Ko se je to zgodilo, mi je bilo žal, da jih nisem vzela več s seboj, saj so orehi, ki jih imam doma še vedno na zalogi. Ampak tisti trenutek tako zgodaj zjutraj res nisem vedela, koliko jih bom lahko pojedla.
Ura je bila dvanajst, ko sem postala neizmerno lačna in ker sem večino dela že opravila, sem se odločila, da bom odšla na kosilo. Še dobro, ker če bi pojedla samo sendvič, ne bi bilo dovolj, nisem pa ravno pristaš prehranjevanja s sendviči, ampak če ni druge možnosti, je bolje to kakor nič. Drugič bom vseeno poskrbela, da bodo orehi v večji količini na zalogi v moji pisarni za vsak primer.
Res bi rada prišla zelo kmalu do svoje nepremičnine, ker nimam več prave volje biti v najemu. Če bi bili najemodajalci bolj normalni niti ne bi bil problem, ampak, ker med njimi najdeš tudi takšne, ki ne vedo, kaj pomeni oddajanje nepremičnine potem, se resno vprašaš ali je vredno to zdravja. Žal pa nisem še tam, da bi to lahko kupovala, saj je ta trenutek še vse predrago zame. Ampak vsaj delam na tem, da bo ta trenutek čim krajši in se bo kmalu spremenili v trenutek, ko si bom lahko privoščila ta veliki nakup. Idealno bi bilo vrez kredita. Recimo, da verjamem, da je to možno.
Ravno sem gledala po spletni strani, kje se prodajajo in oddajajo nepremičnine, in je bilo zelo veliko lepih hiš tam, ki bi jih z veseljem kupila. Samo eno, če sem iskrena. Saj jih več ne potrebujem ta trenutek. Razen, če bi imela res veliko denarja in bi potem ostale, lahko oddajala. Morda ima preveč utopične želje, ampak po svoje pa tudi ni ravno slaba ideja, saj bi lahko že končno prišel ta čas, ko imam tudi jaz dovolj denarja in si lahko privoščim kar si želim
Enkrat mi bo uspelo prit do tja v to sem prepričana. Ne vem pa točno, kdaj bo to. Upam, le da bo zelo kmalu saj. Do takrat pa lahko vsaj sanjarim, kakšno hišo bi lahko imela in se odločim za idealno zame. V resnici bi se mi bolj splačalo kupiti hišo, kakor jo pa najemati saj so vse tiste nepremičnine, ki so mi všeč predrage za najem. Tiste hiše, ki se pa prodajajo in so lepe se pa tudi dobijo po dovolj normalnih cenah i tudi lokacije se bolj ali manj primerne. Sanja se mi ne, kaj bom naredila z vsem tem, vem le to, da bodo nepremičnine, slej ko prej nekaj kar lahko kupim.
Danes sem bila na sestanku v zelo lepih prostorih hotela, kjer je bila po celotnih tleh položena keramika, in to izjemno lepa. Najprej sem se ustrašila, da bodo tla drsela, saj nisem dobro vedela, kako bo moja obutev reagirala na to. Ampak potem mi je direktor hotela povedal, da ima ta keramika neko plast, ki je proti zdrsavanju. Ko sem preskusila, če mi govori resnico, sem videla, da je to res in da i moji čevlji prav nič ne drsijo. Oddahnila sem si, saj je zadnja stvar, ki si jo želim ta, da bi padla v petkah, ko sem dobro prispela na sestanek. Saj ne vem, kaj bi naredila, če bi se mi kaj takega zgodilo. Bolj bi upala, da mene bi odpeljali takoj na kakšno urgenco in ne da ne bi mogla izvesti sestanka, še na kakšnem bolniškem dopustu bi pristala.
Sestanek je na srečo potekal in jaz sem ostala v enem kosu, keramika je bila pa vedno lepša bolj, kot sem jo gledala. Počasi sem že začela razmišljati, da so mi, kaj stresli v čaj, ki sme ga pila. Ampak glede na to, da sem imela kar prevej zahtev, ki so bile sprejete, ne vem, če sem bila jaz tista, ki je bila vodena skozi celoten sestanek. Zato vem, da ni bilo nič sumljivega v čaju.
Po eni uri sem sestanek zaključila, ker sem morala na pot proti novi lokaciji. Sem se pa dogovorila za naslednji sestanek, saj bo treba še kar nekaj stvari uskladiti, preden bom lahko rekla, da je vse tako kot mora biti, da posel lahko izvedem. Na srečo so to bolj detajli kakor pa, karkoli drugega. Prav veselim se, ko bom lahko opremila prostor, v katerem je položena tako lepa keramika, in prav zanima me, kakšen bo občutek, ko bo vse zaključeno. Mislim, da nisem še nikoli delala na tem, da bi opremljala takšen prostor, kjer je takšna keramika, saj se že na daleč vidi, da spada v zelo visok cenovni razred.
Med generalnim pospravljanjem se je našla stara opornica za gleženj, na katero sem že čisto pozabila. Nisem namreč vedela, kam sem jo dala in sem vmes kupila novo, saj sem si zvila gleženj in nisem imela ne časa ne fizične zmogljivosti, da bi to našla v svojih omarah. Najlažje je bilo, da se je naročila nova opornica za gleženj, ki je bila dostavljena takoj naslednji dan.
Res, da sedaj ni samo ena opornica za gleženj, ki jo imam doma in upam, da nikoli ne bom mogla uporabljati obeh naenkrat, ampak sedaj imam dve. Zakaj je to dobro ta trenutek, ne vem, ampak tako je. Ko sem nadaljevala pospravljanje, sem se spomnila, da je nekje še ena opornica za koleno, ki sem jo tudi založila že zelo dolgo časa nazaj in se ni še našla. Po tihem upam, da je nekje v kakšni omari kje zadaj, saj bi bilo res škoda, da sem jo pozabila v kakšni športni dvorani. To pomeni, da je prišla v roke drugega srečneža s poškodovanim kolenom ali pa je romala v kakšen koš za smeti. Ko sem preverila v plezalni dvorani in na fitnesu se je izkazalo, da niso našli nobene opornice tam.
Ko sem že skoraj vse omare izpraznila, pa se je res našla tudi opornica za koleno, tako, da se je tako kot opornica za gleženj našla tudi ta. Mislim, da sedaj dolgo časa, ne bom potrebovala kupovati opornice, ker jih imam več kot dovolj za primerne moje nerodnosti. Kar sicer upam, da se ne bodo zgodili, žal pa ne morem ravno popolnoma vplivati na to.
Stanovanje sem pospravljala dalje, dokler nisem vsega pospravila čisto do podrobnosti, potem sem si pa vzela, zaslužene odmor. Vse stvari sem tudi preuredila, da so bile kar se da smiselno pospravljene in tako se je opornica za gleženj skupaj z ostalimi pripomočki za poškodbe zašla na novi bolj skrbni lokaciji, in sicer v predalu, namenjenem le za to.
