Med študijskimi počitnicami sem se odpravila v dolino Vrat pod Triglavom. Ker nisem imela avtomobila, sem šla peš že iz Mojstrane. Od tam naprej pa sem se čez Kriške pode podala v Bovec, kjer sm naletela na kanjoning Bovec, ki ga je imelo eno športno društvo.
Želela sem sicer naprej proti morju ampak ker javnega prevoza ni bilo, sem morala za en dan prespati v Bovcu. Eden izmed športnega društva je pristopil k meni in me povabil na kanjoning Bovec s svojo ekipo. Ker nisem tako imela nič v planu za tisti dan sem privolila. Odpeljali smo se visoko v hrib, kjer smo ustavili kombi v kanjonu manjše reke. Ko sem videla kam sem se podala, me je postalo strah, ker tega še nikoli nisem poskusila. Šprtna ekipa mi je dala vso potrebno opremo, od celotne obleke in čelade. Vsak od članov športne ekipe je bil na eni strani, tako da so me varovali od spredaj in od zadaj. Ko sem stopila v strugo, me je voda takoj potegnila s sabo. Adrenalin mi je poskočil, jaz pa sem se s hitrostjo peljala po strugi reke, ki je delovala kot tobogan. Nato smo prišli do kotanje, kjer se je voda spuščala v njo. Stisnili smo se v klopčič in se vrgli v luknjo ter spodaj pod skalami priplavali ven. Nisem vedela, da je lahko kanjoning Bovec tako zanimiv in poln presečenj. Na koncu nas je čakal slap. Zavezali smo se na vrvi in se spuščali po slapu.
Prvič v življenju sem se spuščala po vrveh, kaj šele, da to počnem po slapu. Na koncu smo se objeli in se odpeljali nazaj v Bovec. Šport kot je kanjoning Bovec, vam res ponudi neverjetno doživetje, ki je polno presenečenj in adrenalina. Nikoli ne bom pozabila svoje prve izkušnje, ki mi jo je ponudilo športno društvo v Bovcu.